brainstorming…

I’m just a little sad… Nič pretirano hudega. Samo malo sad. Zadnje čase sem bila namreč zasedena na polno. In načeloma še bom, ker še nisem dokončala zadeve. Ampak potrebujem pavzo, počitek. Ker mi ne sme vzeti vse energije. In če bi mi wireless delal tako kot je treba, bi tole pisala na laptop direkt s kavča. Ampak je že res, da ne znam več počivat. Tut takrat, ko bi morala.

Kaj mi torej vzame veliko dela? Stanovanje. Ja, končno si urejam svoje stanovanje. Že čas? Jap, ampak zadeva me res ful ful ful veseli in po čudežu mi je vse skupaj uspelo uskladiti z vsemi obveznostmi, ki pridejo sproti. Zraven je še občutek, ki me sploh ne zapusti. Ampak ob sebi čutim nekoga. Ja, še vedno isto osebo. In občutek je tako prijeten, tako domač, tako taprav. …

Zakaj torej sad? Povabila sem nekaj ljudi na otvoritev stanovanja. Tudi njega. Dobila sem odgovor od treh. In teh treh sem se zelo razveselila. Upala pa sem več odgovorov. Tudi njegovega… Pa četudi negativnega… Sicer je res še čas. Ampak strah pa me je vseeno. Upanje je veliko. Ker mislim, da je že čas, da si tudi sama upam upati na veliko. In potem sanjam in si zamišljam in zraven planiram… Ampak oblubm, da ne mislm nobenemu povabljenemu zbujat slabe vesti. Res ne. Samo tiho upanje je znoraj mene.

Drugače pa… status je podaljšan, popravki na diplomi narejeni (hvala bogu, ni bilo tako hudo kot sem to doživela v prvi fazi), ravno včeraj sem dobila potrdilo, da zadevo lahko dam vezat in se prijavim na naslednji rok. Stanovanje se počasi zaključuje. Samo nekaj malenkosti še. Jao, tak super občutek je bil konec dneva, ko sta se vsaj dve zadevi tako lepo in prijetno popredalčkali.

In potem ponoči sanjam, kako dejansko vse dobim na obisk. Vse, katere sem povabila. Kljub vsemu. In, ja, ta želja je še vedno prisotna. Enostavno ne morem izklopiti tega. Ker si res močno želim. Ampak ne vem, kaj naj si mislim pri tistih, kateri mi niti odgovorili niso. Ker ta del me je presenetil. Šokiral, če sem bolj natančna. :/ Do they really not care? :(

~ od dreamie na april 21, 2009.

Leave a Reply