dejansko še kdo verjame v sanje?

Imam več prijateljic, katerim zaupam. Vse so v resnih zvezah že nekaj časa. Včasih, ko imamo čas, se pogovori razvijejo v različne smeri. Ena izmed njih je tudi ljubezensko življenje. Svojega zaenkrat ne bi komentirala, ker pač niti ne vem, če lahko govorim o njem, če ga nisem še nikoli izkusila do te mere. Želja je. Močna. Tako kot je sedaj. A pač se zavedam, da ima vsaka oseba možnost izbirati. Če je on to že storil, ne vem. V vsakem primeru pa ne morem reči, da tihe, a močne želje ni globoko v meni. In včasih to tudi na glas priznam.

Tako kot sem danes. Kot zaključek je danes v zraku obvisel stavek: “Če ti je usojen, bosta enkrat skupaj.” Ne, ta stavek me ne razočara. Celo več upanja mi da. Nekako me pomiri. Čeprav vem, da obstaja možnost, da pa mogoče ni tisti usojeni. Ampak obenem obstaja tudi možnost, da pa nekdo mogoče je. To verjamem že dolgo, ker sem pač romantik. Ne glede na to, da jih danes baje ni več veliko. Vseeno pa veliko ljudi reče zgoraj napisan stavek.

Mogoče pa je globoko v vsakem vsaj tiho skrit romantik, ki čaka, da pride na dan…

Ob vsem tem pa mi je danes med vožnjo dal en tak preprost (?) stavek misliti. Veliko prijateljic mi je to že reklo. Nikoli pa jih dejansko nisem upala vprašati, če je tisti, s komer so v vezi, tisti pravi. Če so kdaj čutile, da je tisti, ki jim je usojen. Tisti zadnji košček sestavljanke, ki ti 100%, popolno, brez lukenj zapolni tisti zadnji prazni prostor v sanjski sliki. Tisti, ki te dopolnjuje. Tisti, ki te sprejema točno takšno, kakršna si. S tem ne mislim nakazati, da pa nimajo ob sebi sanjskih partnerjev ali pa da tega ne verjamejo oz. nočejo priznati. A nikoli nihče to ne reče. Je res vsa, vsaj takšna preprosta, a prelepa romantika čisto mrtva? Ali smo res postali takšni, da tega ne upamo nikomur priznati z besedami? Celo tam smo, kjer nekaterim celo ni jasno, da tudi takšne besede, ki so mogoče nekaterim čisto vsakdanje, preproste besede, lahko izpadejo kot najbolj romantične besede vseh časov. In to samo zato, ker pridejo direktno iz srca. Takrat čisto vsak ve, začuti, da so iz srca. In te delajo čudeže…

Danes je meni prišel na misel tale preprost stavek, a mi je segel do srca takrat, ko sem ga prvič slišala, danes pa mi je bil tisti moment še posebej blizu:

After all… I’m just a girl, standing in front of a boy, asking him to love her. Anna Scott – Notting Hill

—-(and this goes out to you, too… sth tells me you know who you are)—-

~ od dreamie na oktober 11, 2008.