Ko je čas…

… jst že sanjam o poletju, o poletnih počitnicah. Saj letošnje bodo delavne. V sklopu faksa, seveda. Ampak avgusta grem končno na počitnice. Saj vem, da se sliši čudno, ampak jst čutim nekaj utrujenosti še od prejšnjega delavnega poletja, ko si dopusta sploh privoščila nisem, ker ni bilo časa. Letos ga krvavo potrebujem. In ga še bom. Trenutno sem totalno v diplomi, kar je dobra stvar. Se pa že malce čuti utrujenost in iz tega potem izhajajo sanjarjenja. Poleg tega se mi že zbuja želja po branju preprostih knjig preprosto zaradi užitka. Ampak nimam časa, niti energije, ker sem v globoki analizi knjige za diplomo. Tako v skupni povezavi že delam spisek za tisti teden, ko bom čisto vse popolnoma odklopila. Nazadnje sta šli z mano dve knjigi od Dana Browna. In to še takrat, ko je vse to pri nas bilo novost in so bile ostale knjige samo v angleški verziji. (Jaaaaa, zlo dolg že nisem bila na dopustu – v pravem pomenu besede) Tokrat jih imam že pet sedem. Čeprav me nekatere že vlečejo sedaj. Ampak ne gre. Tri ali štiri tedne nazaj sem začela brati knjigo Benke Pulko. Ful dobra zadeva! Ampak sem ostala na sredini, ker sem začela z analizo potrebno za diplomo. Bo pa verjetno kar ostala na spisku za dopust.

Pogrešam morje. Prejšnje leto me ni bilo niti malo zraven. Vsaj enkrat letno ponavadi spočijem oči na njem. Tokrat jih nisem. Ker so večinoma videle vlak, cesto, volan, računalnik, obrazce in sonce skozi okno pisarne. Pa saj sem uživala. Ampak brez dopusta sem konec septembra praskala energijo iz zadnjega kota. Ja, šele sedaj mi je postalo jasno, zakaj so počitnice vsako leto skor obvezne.

~ od dreamie na april 25, 2008.